Zgodbo šepeta preko risbe

Zgodbo šepeta preko risbe

Andreja Čeligoj je ilustratorka in grafična oblikovalka ter likovna pedagoginja, katere posebnost je profesionalna, učinkovita in uspešna priprava na likovne sprejemne izpite. Od nekdaj si je želela postati oblikovalka vizualnih komunikacij, zato se je vpisala na Srednjo šolo za oblikovanje in fotografijo v Ljubljani, smer grafično oblikovanje, študij pa nadaljevala na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje, smer vizualne komunikacije, kjer je diplomirala in magistrirala. Nato jo je pot zanesla v izobraževanje. Danes se prvenstveno posveča likovnemu poučevanju, ilustracija pa je postala del njenega prostega časa.

Andreja Čeligoj je nazadnje s ciklom ilustracij My poetry for adult (Moja poezija za odrasle) razstavljala v Južni Koreji, razstava pa je bila na ogled tudi pozimi v galeriji Društva likovnih umetnikov Ljubljana na skupinski razstavi treh ilustratorjev z naslovom Ilustratorska mineštra, katere kustosinja je bila Tatjana Pregl Kobe.

Kako bi opisali svoj ustvarjalni slog?
Skice vedno izdelam na papir. Veliko jih nikoli ne uresničim ali pa šele leta kasneje. Ustvarjam večinoma na platno, in sicer ga kupim kot metrsko blago, ga sama grundiram, urežem želeno velikost in obliko. Napnem ga, ko je slika že končana. Najraje ustvarjam z akrili, ker se hitro sušijo in nimajo vonja. Dodajam tudi pigmente. Včasih sliki dodajam risbo s svinčnikom, voščenkami ali letrasetom. Poslužujem se tudi oblikovalskih programov in slike spreminjam kar računalniško.

Zgodbo šepeta preko risbe

Umetniško ustvarjanje so moje misli, ki se skozi leta spreminjajo, barve ostajajo.

Vaše ilustracije so bile razstavljene po vsem svetu, na samostojnih in skupinskih razstavah. Katera razstava je bila za vas najpomembnejša?
Vsaka razstava je posebna. Najbolj mi bo ostala v spominu razstava v Louvru v Franciji z naslovom European way(s) of life. To je bilo maja 2002, leto dni po diplomi. Bila je prva razstava, na kateri sem se predstavila kot profesionalka. Prejela sem tudi posebno pohvalo žirije.

Kot magistra umetnosti ste ustanovili zasebno šolo art:tečaji. Kaj vas pritegnilo k predajanju likovnega znanja?
Ko sem diplomirala, me je pokojna profesorica Romana Lesnika povabila k sodelovanju. Ideja je bila narediti knjigo za izobraževanje o grafičnem oblikovanju, ki pa je žal še vedno ni. Pomagala sem ji pri vodenju tečaja za priprave na likovni sprejemni izpit na akademiji. Delo sem opravljala tri leta, in ker ni bilo plačano, mi je predlagala, naj naredim svoj tečaj in poskušam kaj zaslužiti.

Zgodbo šepeta preko risbe

Je veliko mladih nadarjenih?
Ne vem, ali danes še vemo, kaj je nadarjenost. Vsake toliko se oglasi kdo, ki je nadarjen in ga likovno ustvarjanje veseli. So pa tudi nadarjeni, ker so slišali, da to so, a se jim nič ne ljubi. Nadarjenost ti ne pomaga, če ničesar ne narediš. Delo, delo, delo in veselje do njega, pa bo nadarjenost prišla do izraza. Sprejemni izpit je ne glede na leta neka stopnička v njihovem življenju. Z ekipo jim pomagamo, da jo lažje osvojijo in pridejo na pot svojih sanj. Za mesto na želeni ustanovi pa je treba tudi kaj narediti.

Kakšna študentka ste bili vi?
Bila sem odlična študentka. Študij me je vedno zanimal in vse naloge sem opravila vestno in zavzeto ter za njih v tujini prejela kar nekaj nagrad in priznanj. Ves čas sem prejemala tudi Zoisovo štipendijo. Od otroških let sem si želela biti oblikovalka. Ko se pripravljaš na sprejemni izpit in se ti želja uresniči, veš, da si bližje sanjam in da je za to treba delati ter tudi kaj žrtvovati.

Zgodbo šepeta preko risbe

Delno ste študirali tudi na Finskem, kako je bilo študirati tam?
Na Finsko sem se odpravila v četrtem letniku, leta 2000, v okviru Socrates Erasmus. Študij je tam popolnoma drugačen. Imeli smo kreditne točke – pri nas ocene, poučevali so nas profesorji iz vsega sveta in tudi moji prijatelji študentje so bili iz Mehike, Japonske, Afrike, Grčije, Italije … Študij je potekal v angleščini. Šola ima 11 nadstropij in že prvi dan te fotografirajo, dobiš izkaznico in elektronski naslov z domeno šole in digitalni ključ, da lahko v šolo vstopaš 24 ur na dan. Vsak oddelek ima svoje prostore, tudi knjižnico, kuhinjo z vso opremo in počivalnico.

Zgodbo šepeta preko risbe

Kako je študij v tujini zaznamoval vaše ustvarjanje?
Finska je bila popolnoma nov svet. Všeč mi je bilo, da ni bilo poudarka na teoretičnih predmetih, temveč na delavnicah. Tam si srečeval študente z vseh oddelkov in del študija smo opravili skupaj. Ko se te različne izkušnje in znanja povežejo, stvari dobijo nov pogled in pomen. Delavnice vodijo nekdanji uveljavljeni študenti ter na koncu sledi razstava. Ogromno je sodelovanja s svetovno znanimi blagovnimi znamkami in tudi lokalnimi, nagrade pa so konkretne. Povezava gospodarstva in podjetja s šolo je bila zame zelo zanimiv princip. Finska je očarljiva dežela in zelo napredna. Kljub temu, da je minilo 17 let in da smo v tem času tudi mi marsikaj izboljšali, še vedno nismo dosegli tistega, kar sem tam videla takrat.

Kako pa poteka učenje v vaši šoli, katera ustvarjalna področja pokrivate sami in katera prepuščate drugim strokovnjakom?
Šole nikoli ne bi zmogla voditi sama. Imam kar nekaj sodelavcev, s katerimi že leta sodelujemo in izvajamo tečaje: risanje, slikanje, oblikovanje keramike, kiparstvo, kaligrafija in oblikovanje nakita, imamo pa tudi profesionalne oblikovalske računalniške tečaje. Večinoma poučujem le tečaje, namenjene pripravi na likovni sprejemni izpit. Lahko pa me ujamete tudi na tečaju risanja, slikanja ali kaligrafije.

Zgodbo šepeta preko risbe

Vodenje šole in tečajev zahteva čas. Vam ga kdaj primanjkuje za lastno likovno izražanje?
Časa vedno primanjkuje. Ko ga imam in je lepo vreme, pa grem raje s psom v naravo. Svoje službe ne jemljem kot službo, ampak kot del življenja. Tehnologija mi omogoča, da sem lahko vedno in povsod prisotna in mi ni treba sedeti v pisarni.

Andreja ČeligojPotrebujete za ustvarjanje popoln mir, morda celo umik v osamo?
Osame ne potrebujem, ker sem zelo družaben človek. Mir najdem v morju, gozdu, snegu, velikih drevesih, gorskem zraku, morskem dnu, mavricah in še bi lahko naštevala.

So vam mlajši kdaj navdih z idejami?
Mlajši so moj navdih s svojo igrivostjo. Največji navdih pa so moji nekdanji tečajniki in tečajnice, ki so postali zelo uspešni. Na njih sem izredno ponosna in vem, da jim je na njihovi poti pomagalo tudi moje znanje. Njihov uspeh je tudi moj in zaradi tega ima moje delo smisel in navdih najdem tudi v njihovem uspehu.

Fotografije: Osebni arhiv in Matevž Paternoster (portret)

Prispevek je bil objavljen v reviji Jana, 19. septembra 2017.

Spremljajte naše objave s prijavo na e-novice ali pa nam sledite na Facebooku, Twitterju in Pinterestu.

Metka Pravst, po izobrazbi komunikologinja, po poklicu novinarka in po duši ustvarjalka, ki vas vabi v svet brezmejne domišljije in navihane kreativnosti na www.metibeti.com in na Facebook stran MetiBeti unikati. Pišete ji lahko na elektronski naslov metibeti@gmail.com.

Comments are closed.