Boštjan Pavlič je inovator in urar, ki v svoji manufakturni delavnici v Domžalah izdeluje inovativne in prototipne izdelke, med njimi je avtorska ekvatorialna sončna ura P.B., ki ji pravi ura novega tisočletja.
Kdaj je tiktakanje pritegnilo vaše zanimanje?
Obrtniško žilico sem prejel že v zibelko, tako s strani družine kot iz okolja domžalske občine, ki je od nekdaj slovela po obrtništvu in rokodelstvu. Že kot fant sem redno razdiral svoje igrače, želel sem videti, kaj se skriva v notranjosti. Kot osnovnošolec sem pri popoldanskih urah tehnike pilil ročne spretnosti, od lesenih intarzij, malih jadrnic, avtomobilčkov, raket … Čez čas so igrače nadomestile ure, pri katerih me je pritegnila natančna izdelava, usklajenost in urejenost elementov. Rad sem razdiral budilke in jih potem nazaj sestavljal v prvotno stanje. Pri urnih mehanizmih me fascinira skladje, urejenost, natančna izdelava, vedno je vse na svojem mestu. Potrpežljivosti, natančnosti, sistematičnosti in predanosti je sledilo neizmerno zadovoljstvo, ko so se ure vračale v svoj umirjeni ritem tik-tak.
Od vseh ur so vas najbolj prevzele sončne ure, zakaj?
Ljudje pa so najprej merili čas tako, da so opazovali sonce. Sončna ura je človekov najstarejši, najpopolnejši in najbolj natančen merilni instrument, ki se nikoli ne pokvari. Vse sončne ure kažejo gibanje Zemlje okoli Sonca in okoli svoje osi ali navidezno pot Sonca od vzhoda proti zahodu. Zelo preprosto in tako popolno je vse skupaj.
“Sončna ura brez sonca je prav tako neuporabna, kot če ji načrtamo napačne urne črte.”
Kako ste se lotili izdelave lastne potovalne sončne ure?
Dobil sem priložnost in si podrobneje ogledal potovalne sončne ure iz obdobja med 16. in 18. stoletjem. Te male lepotice so me prepričale, da sem poskusil in tudi izdelal repliko in tako začel razvijati prenosne sončne ure na osnovi starodavnih veščin takratnih rokodelcev. Ekvatorialna sončna ura P.B. je replika sončne ure iz 18. stoletja. Dve leseni ploščici postavljeni pravokotno druga na drugo s pomočjo vrvice mečeta senco na časovnico in merita čas. Ročno narejen kompas služi za postavitev sončne ure v smeri sever. Na zunanji strani spodnje ploščice so navedena svetovna mesta posameznih držav z geografskimi širinami. Z nastavitvijo vrvice (gnomon) na primerno mesto sončna ura meri čas v vseh naštetih mestih.
Na to temo ste napisali in uspešno zagovarjali diplomsko nalogo z naslovom ‘Razvoj novega izdelka – sončna ura’, nam lahko zaupate kakšno zanimivo dejstvo iz zgodovine sončnih ur?
Verjetno je bil človek sam sebi prva sončna ura in njegova lastna senca mu ni ostala neopažena. Lesena palica postavljena vertikalno v tla je bila verjetno najpreprostejša oblika gnomona, ki je z dolžino sence omogočala določitev dnevnega časa in letnih časov. Prve sončne ure so znane iz leta 1500 pred našim štetjem in so bile najdene v Egiptu. Egipčani so kot dobri astronomi in matematiki razumeli gibanje zemlje in planetov. Gnomon je bil v uporabi za astronomska merjenja tudi na Kitajskem. Grki in Rimljani so čas med sončnim vzhodom in zahodom ter sončnim zahodom in vzhodom razdelili na 12 enakih delov, ki pa so bili dejansko enaki le v času enakonočja. Za merjenje časa ponoči in v dneh brez sonca so uporabljali klepsidro ali vodno uro. Vitruvius, arhitekt in vojni inženir, je v svoji knjigi De architectura opisal klepsidro in dodal seznam znanih ur tistega časa. Agronom Palladius je v knjigi Opus agriculturae eno poglavje posvetil sončnim uram in gnomonu. Objavil je tudi tabelo z dolžino sence. To kaže na pomanjkanje znanja in instrumentov za točno določitev časa. To vrzel so zapolnili Arabci od leta 1000 dalje. Začelo se je novo obdobje sončnih ur, ki so preplavile Evropo. Dosegle so perfekcijo in svojo končno obliko. Z odkritjem mehanskih ur, so sončne ure začele izgubljati svojo praktično vrednost, ostale pa so kot priče preteklosti, ko je človek začel stopati proti bolj kultiviranemu načinu življenja.
Ali sončna ura enako kaže čas kot njena mehanska naslednica?
Ne, sončni čas se razlikuje od urnega časa. To je posledica različne hitrosti, s katero Zemlja potuje okoli Sonca in zaradi nagnjenosti njene osi za 23,5° na ravnino njene poti. Zato so poznavanje zakonitosti, izračunov, zemljepisne lege in spremljanje gibanja sence osnove za izdelavo kvalitetne sončne ure. Sončna ura kaže tako imenovani pravi lokalni čas, ki temelji na opoldnevu in lokalni geografski dolžini.
“Oblik sončnih ur je toliko kot avtorjev, zato je pomembno da so originalne, da ne posnemajo in kopirajo že postavljene sončne ure.”
Omenili ste, da so vaše prenosne sončne ure izdelane na osnovi starodavnih veščin rokodelcev, v kakšnem smislu?
Motivi satovja in čebelic, ki predstavljajo našo dediščino, in naravna gradiva slovenskega lesa v katerega so vrezane časovne gravure in povoščena vrvica – so elementi, katere ima potovalna sončna ura. Z ročno izdelavo je izdelek unikaten in neponovljiv v podrobnostih. Je vez med prvobitnostjo prvih merilcev časa in visoko razvito tehnologijo sodobnih kronometrov. Vsem je skupna nezmotljivost in spremno geslo ekvatorialne sončne ure: ‘Čas je podoba večnosti’.
In kakšna je vaša vizija v večnost?
Ustvarjati sončne ure – male in velike, steklene, lesene, kamnite ali kovinske. Predvsem pa je poudarek na nevsakdanjih idejah sončnih ur, ki lahko postanejo okras različnim pomembnim točkam v prostoru – lahko v Sloveniji, Evropi ali kjerkoli drugje na našem planetu, kamor sije Sonce. Prepričan sem, da prostor s sončno uro pridobi dimenzije vesoljnega ravnovesja, zato bi rad postal del takšnih atrakcij. Resnična lepota s staranjem ne izgublja, ampak dobiva nove odtenke.
Fotografije: Rafael Marn
Prispevek je bil objavljen v reviji Jana, 9. avgusta 2016.
Spremljajte naše objave s prijavo na e-novice ali pa nam sledite na Facebooku, Twitterju in Pinterestu.
