Melita Tóth je arhitektka in oblikovalka z občutkom za reciklažo, ki je del kreativnih sil usmerila v blagovno znamko Kitschy Mundi, preko katere predstavlja stare gramofonske plošče na nov način – v obliki nakita za ženske in moške ter dodatke za dom.
Kdaj in kako ste začeli reciklirati gramofonske plošče, kaj je bil navdih za začetek te ustvarjalne zgodbe, ki obuja zgodovino in hkrati skrbi za planet?
Ustvarjanje in ponovna uporaba sta del mene že odkar pomnim. Moja družina, predvsem oče, je bil pravi ‘strokovnjak’ za reciklažo. Imel je neverjetno domišljijo in ročne spretnosti, vedno znova je presenečal z izumi in recikliranimi izdelki. Družinsko tradicijo, navdušenje nad reciklažo in ustvarjalno žilico sem združila pod blagovno znamko Kitschy mundi, ki se je rodila leta 2011. Leto poprej sem se preselila nazaj v Lendavo in sem se dnevno srečevala s predmeti iz preteklosti, očetovo delavnico in podstrešjem, ki so bili polni spominov, pozabljenih predmetov in navdiha. Prvi kosi nakita so nastali po vrnitvi domov s potovanja iz Budimpešte, kjer sem spoznala fenomenalne recikiranje torbice iz gramofonskih plošč. Glede na to, da so se mi naše plošče, ki so ležale pozabljene na podstrešju smilile, sem se jih odločila transformirati v nakit.
Se spominjate prvega izdelka?
Prva broška je dobila obliko silhuetke moje velike ljubezni, psičke Lili. Dostikrat ni mogla potovati z mano. Ker sem jo pogrešala, sem si omislila, da bi lahko bila z mano vsaj v simbolični obliki broškice. Ona in sestrin dalmatinec Floki sta glavna razloga za nastanek Kitschy mundi znamke. Sta vir dragocenega navdiha, brezpogojne ljubezni in dragocenega učenja. Hvaležna sem, da sem lahko bila del njunega prekratkega življenja.
Oblikovanje pasjih brošk ste nadgradili še s silhuetami muckov, nato pa ves čas dodajali nove motive. Na kakšen način izbirate motive?
Morda se bo slišalo nenavadno, ampak motivi in navdih me vedno najdeta, kjerkoli in kadarkoli. Zgodi se nekako tako, kot to opisuje Elizabeth Gilbert v knjigi Velika čarovnija, da nas inspiracija poišče in se želi materializirati skozi nas. Če jo ignoriramo in ne ukrepamo, si poišče drugega človeka.
Kdaj pa vas najbolj vleče k ustvarjanju?
Ko sem umirjena, v naravi ali med jutranjo jogo. Takrat imam ob sebi beležko in si zapišem ideje, ki me poiščejo. Glede na to, da sem ljubiteljica narave, so moji glavni motivi iz narave. Geometrične forme izvirajo iz moje ljubezni do arhitekture. Minimalistične forme pa so kot nalašč za posebno teksturo plošče, na kateri se čarobno lomi svetloba in ustvarja bogate odseve.
Katera pa je bila najbolj nenavadna silhueta, ki ste jo izdelali iz gramofonske plošče?
Najbolj nenavadna oblika, ki sem jo pripravila, je bil komplet iz zelene plošče v obliki kolesa. Darilo je bilo namenjeno strastni kolesarki. Izziv je bil ohraniti majhno merilo tako, da se plošča ne zlomi in najti pravo težišče za uhan in verižico. S pomočjo svoje ‘poklicne’ deformacije arhitektke sem uspela dokaj točno nastaviti težišče in je projekt uspel na prvo. Oblikovno najbolj nenavadna oblika je verjetno linija, ki sem jo poimenovala Galaxy, ki je abstrahirana, pomanjšana oblika vesolja in planetov naše Galaxije. Je popolnoma minimalistična kolekcija in črnih krogov, v obliki verižic, prstanov in uhanov. Poleg barvne kolekcije, ki abstrahirajo luno v različnih fazah, je morda res ta kolekcija meni najljubša do zdaj.
Kje dobite gramofonske plošče, jih kupujete ali vam jih ljudje podarjajo ali pa jih za kaj zamenjate v kakšni starinarnici?
Kar nekaj gramofonskih plošč sem imela še doma, vendar večino kupim v starinarnicah, predvsem v Ljubljani. Vsake toliko me tudi poiščejo ljudje in mi podarijo plošče, ki bi jih drugače zavrgli. Za to sem jim neizmerno hvaležna, ker tudi če plošče razrežem, nekako dobijo podaljšano življenje, ki obogati in razveseli dušo, ki jo nosi.
Zanimiva je vaša linija nakita ‘Kitschy Colors’ iz barvnih gramofonskih plošč. Se sploh spominjate, od kod vse so pod vaše roke prišle takšne posebne gramofonske plošče?
Barvne plošče so res posebne in dokaj redke. Največ sem jih odkrila v eni starinarnici v Budimpešti. Spomnim se, da ko sem jih prvič dobila v roke, sem se z njimi igrala ure in ure. Fotografirala sem jih iz vseh možnih kotov, raziskovala sem, kako se lomi svetloba na njih, kako je videti senca, ko pade na njeno površino, kako se razpršijo sončni žarki v linijah … Prečudovita igra odsevov! Nove barvne plošče iščem neprestano. Včasih imam srečo in najdem tudi kakšnega ponudnika vinilk na spletu.
Kakšen pa je odziv na vašo zadnjo – moško kolekcijo dodatkov?
Težko pričakovana moška kolekcija je bila toplo sprejeta. Glavni razlog za rojstvo le-te, je dejstvo, da so moški na tem področju kar malce diskriminirani. Moško kolekcijo sem ustvarila tudi zaradi povpršaevanja po darilu za ‘njega’. Do sedaj so bili najbolj priljubljeni geometrični metuljčki, ki privlačijo predvsem bolj drzne, ki si želijo biti drugačni, ter z modnim dodatkom, ki ima posebno sporočilnost in dodano vrednost, tudi malce opozoriti nase.
Predvidevam, da je vsaka gramofonska plošča izkoriščena do zadnjega milimetra – koliko je dejansko odpada pri tovrstnem ustvarjanju?
Skušam čim bolj optimizirati izrabo plošče, ker so dragocene, vendar to žal ni vedno mogoče. Vsaka plošča je drugačna. Sicer je material plošč teoretično podoben, vendar sem opazila zelo velike razlike med njimi. Nekatere so debelejše, tanjše, material se je postaral in se lomijo – te žal niso več uporabne. Pa tudi sam proces izreza ima svoje zakonitosti, ki se dostikrat ne strinjajo z mojo predstavo oblikovanja in razporeditve silhuetk na plošči. Nekajkrat se je že zgodilo, da plošča žal ni zdržala obremenitev sil stroja in je dobesedno razpadla tik pred koncem reza. Plošče, ki so ostale od izreza živalskih silhuetk, dodatno recikliram za stenske ure ali za šablone za risanje živali. Tako, da mi včasih uspe 100% ponovna uporaba in realizacija ‘zero waste’ filozofije.
Bi nam zaupali, kako poteka vaše ustvarjanje, se začne s skicami na papirju ali ves proces poteka na ekranu – računalniško vodeno?
Proces poteka točno tako, kot ste opisali. Najprej, ko pride ideja, skiciram novo silhuetko. Pri geometričnih formah včasih naredim ‘model’ v naravni velikosti iz kartona ali papirja, da vidim kaj pomeni ta forma, ki sem si jo zamislila. Naslednji korak je prenos v digitalno obliko in pretvorba silhuetk v vektorski format ter priprava in razporeditev oblik po plošči za izrez. Včasih izhajam iz fotografije, takrat fazo skiciranja preskočim in direktno iz fotografije pridobim, skozi nekaj vmesnih faz, vektorsko obliko želene nove silhuetke. Naslednja faza je testiranje izrezane oblike. Ta faza je tudi zanimiva, ker se včasih komaj v tej fazi izkaže, da želen model morda niti ne funkcionira. Ena od zadnjih faz je fotografiranje in prezentacija izdelka. Ta del imam tudi zelo rada, ker je lahko tudi zelo kreativen in ker rada fotografiram in oblikujem. Morda zadnja in zelo pomembna faza pa je seveda marketing, ki pripelje in prezentira izdelek publiki.
Je zanimanja za vaš nakit in modne dodatke več doma ali v tujini?
Oboje. Sicer ni pravil. Včasih imam več naročil v Sloveniji, včasih pa pripravim paketek za Novo Zelandijo in Kanado v istem tednu. Tudi v Sloveniji je vedno več ozaveščenih ljudi, ki imajo tudi kupno moč, in cenijo lokalne ustvarjalce. V tujini je morda stanje glede tega res malo bolj pozitivno. Doma je prodaja odvisna tudi od tega, koliko se pojavljam na ustvarjalnih sejmih. V preteklih letih sem se jih redno udeleževala, zadnje čase žal ne. Je pa v načrtu za letošnje leto, ponovno ‘stopiti’ med ljudi.
Kakšno prihodnost napovedujete svoji blagovni znamki?
Tudi v prihodnosti bo ostal poudarek na ozaveščanju, reciklaži in eko dizajnu. Varstvo narave in živali, naše Zemlje so moja absolutna prioriteta. Napovedi so lahko zelo nehvaležna stvar, vendar si želim združiti arhitekturo in reciklažo in razširiti linijo redizajniranih ‘modnih’ dodatkov za dom. Želja je tudi raziskava različnih materialov, kombiniranje recikliranih in naravnih materialov … V prihodnosti morda tudi trgovinica ali studio s Kitschy izdelki. Smiselno se mi zdi tudi vložiti energijo v prodor na tuji trg. V vsakem primeru bom ustvarjala in upam, da bom redizajnirala še dosti predmetov, ki bodo osveščali in obenem polepšali življenja mnogim ljudem. Prvi naslednji korak bo nova spomladanska linija – v duhu prebujajoče narave – maksi broške, tokrat z motiviko iz sveta flore.
Fotografije: Osebni arhiv in Biserka Sijarič (portret)
Prispevek je bil objavljen v reviji Jana, 27. februarja 2018.
Spremljajte naše objave s prijavo na e-novice ali pa nam sledite na Facebooku, Twitterju in Pinterestu.
