Oblikovalka torbic Naramo Gojka Rak se spominja prve torbice, ki jo je oblikovala za prvo samostojno kolekcijo, saj je bila drugačna od vseh do tedaj ustvarjenih v družinskem podjetju Lerota. In minimalistično oblikovane so bile vse naslednje.
Kako se spominjate ustvarjanja torbic še pod okriljem blagovne znamke Lerota?
Kot mlada oblikovalka sem začela z oblikovanjem drobne usnjene galanterije v našem družinskem podjetju. V podjetju sem pridobila dobre oblikovalske in tehnološke izkušnje. Takrat je bil to zame oblikovalski izziv, a čez nekaj časa mi to ni več zadostovalo in porodila se mi je ideja o oblikovanju torbic. To je bilo nekakšno logično nadaljevanje ustvarjanja v usnju. Sčasoma sem izoblikovala svoj minimalističen slog, ki je bil v našem prostoru svež in redkejši. V okolju, kjer sem morala svojo kreativnost prilagajati ustaljenim usmeritvam podjetja, sem se počutila utesnjeno, in to je bil razlog, da sem se odločila za lastno oblikovalsko pot. Tako se je pričela pot blagovne znamke Naramo.
Ste bili osredotočeni na ustvarjanje izključno torbic ali ste vzporedno ponujali tudi usnjene modne dodatke?
Pri ustvarjalcih, ki uporabljajo naravno usnje, je oblika ustrojene kože nepravilna. Praviloma po izrezu torbice, ki je sestavljena iz velikih kosov, ostane precej drobnih kosov, ki so primerni za izdelavo manjših predmetov, kot so denarnice ali etuiji. Nakup visoko kvalitetnega usnja predstavlja velik strošek in smotrno je uporabiti večino kože, saj je velikost vsake kože računalniško izmerjena in ovrednotena na kvadratni centimeter natančno. Če bi ostanke izreza zavrgli, bi izgubili vredni material, ali pa to vkalkulirali v vrednost torbice, kar bi ceno nerazumno povišalo. Sicer pa so drobni modni predmeti tudi s stališča oblikovanja svojevrsten izziv. K torbici v določenem stilu gre seveda stilsko enak uporaben dodatek, s tem pa zadovoljimo tudi stranke.
Blagovna znamka Naramo bo praznovala petnajstletnico od ustanovitve.
Vaše torbice poosebljajo minimalizem. Vam je že od nekdaj blizu in ali se odraža tudi na drugih ravneh vašega življenja?
Pravzaprav je minimalizem moj življenski slog. S tem ne mislim le na zunajost, na moj slog oblačenja, na opremo mojega stanovanja, ali na darila, ki jih poklanjam. Držim se pravila, da je manj več. Rada kupujem malo, vendar kakovostno. Oblačila, ki jih rada nosim, imam praktično do izrabe. Stvari, za katere pa kmalu ugotovim, da jih uporabljam le redko, čimprej podarim, najsi gre za obleko ali druge predmete. Ne shranjujem stvari za boljše čase. Rada posedujem čim manj stvari, saj sem po naravi zelo praktična in me odvečni predmeti le obremenjujejo. V mojem življenju so pomembne druge stvari, ki imajo veliko večjo vrednost.
Koliko pozornosti namenite podrobnostim posamezne torbice?
Ob določitvi osnovne oblike torbice so detajli pomemben element, vendar ne smejo izstopati. Celoten izdelek mora biti v nekakšnem ravnovesju. Diskreten ročni šiv, komaj opazen izsek odprtine za vstavitev ročajev ali skriti žep so pomembni detajli, na katere so pozorni le tisti, ki imajo oko za minimalizem. K omenjenemu ravnovesju spada seveda izbira materialov, ki je ključna za videz torbice. Izbiram le najkakovostnejše vrste usnja, ki so čimbolj naravno strojena in zato toliko bolj naravnega videza. Vsaka koža je različna in zato niti dve torbici ne moreta biti popolnoma enaki. Površina ne sme biti pokrita z različnimi umetnimi sloji, ki naj bi nudile razne zaščite, saj na koncu takemu usnju komaj še lahko rečemo ‘pravo’ usnje.
Kako pa sta pri torbicah Naramo povezana minimalizem in funkcionalnost – navzven je torbica čistih oblik, kakšna pa je znotraj?
Meni je vedno najpomembnejša oblika. Seveda vedno upoštevam tudi funkcionalnost, saj je torbica temu v bistvu namenjena. Vendar, kadar nastopi dilema, čemu dati prednost, funkcionalnosti ali obliki in ko so izčrpane vse možnosti za ravnovesje, se vedno odločim v prid dobri obliki. Moje torbice nimajo detajlov, ki običajno zagotavljajo večjo funkcionalnost. Pri tem mislim na veliko število žepov, kovinske zaponke za regulacijo ročajev in podobno. To pomeni, da moramo dolžino ročaja individualno prilagoditi in to je seveda dodatno delo. Hkrati pa gre vse to v prid bolj minimalistični obliki.
Brezčasne oblike torbic navdušujejo.
Kako poteka izdelava posamezne torbice?
Vse se začne z idejo. Te ponavadi dobivam spontano. Navdahnejo me lahko različni dobro oblikovani predmeti, ali pa poigravanje s preteklimi modeli mojih torbic. Velikokrat dobim ideje na potovanjih, ker sem sproščena in nimam vsakdanjih zadolžitev in z njimi obremenjenih misli. Vse ideje skrbno shranim na računalnik ali v skicirko. Ko pride čas za izdelavo novih modelov, imam tako že pomemben del za seboj. Nekaj časa oblikujem modele in ko so vsi detajli določeni, narišem tehnično skico v razmerju 1:1, ker imam tako najboljši vpogled v razmerja. Za tem se z modelarko dogovoriva za vse detajle, ona izdela kroje in določiva pomožne materiale. Nato izdela prvi poizkusni model. Pri njemu odpravimo mogoče napake pri izvedbi in boljše rešitve detajlov. Naslednji izdelek je ponavadi že originalen prototip, vendar še mnogokrat kaj popravimo. Tretji izdelek je praviloma brezhiben. Od tu naprej stečejo majhne serije torbic, ki se izdelujejo v zasebni proizvodnji v Sloveniji.
Frida, Kim, Laura, Olivia, Lila – to je le nekaj imen vaših modelov torbic. Kako posamezni torbici izberete ime?
Priznati moram, da so imena naključno izbrana v naglici, tik pred tem, ko jih moramo poimenovati zaradi njihovega prepoznavanja. Velikokrat takrat pomislim, da je to najmanj izvirna ideja, ki je mogoča za naslavljanje torbic. Vendar, pri ukvarjanju z vsem drugim, enostavno pozabim na ta marketinško gledano ne tako nepomemben detajl.
Imena torbic so izbrana v naglici.
Koliko svojih torbic imate v lastni zbirki? Ali posegate tudi po torbicah drugih oblikovalcev?
V svoji zbirki imam morda štiri ali pet torbic in vse so moje kreacije. Torbic drugih oblikovalcev in znamk ne nosim, kljub temu, da jih je kar nekaj, ki me navdušujejo in jih zelo spoštujem. To je moje načelo, saj menim, da moram svoje delo ceniti predvsem sama in se z njim predstaviti ljudem. Drugi razlog je ta, da moram sama preizkusiti, kako delujejo ob uporabi, tretji pa je, da preprosto gredo najbolje k mojemu slogu oblačenja.
Kakšni so vaši načrti z blagovno znamko Naramo za prihodnost?
Moji načrti so povečati prodajo na mednarodnem trgu, za kar imamo vse pogoje. Za to pa je potrebno veliko truda, angažiranosti in strokovnosti. Kljub temu je dolgoročen načrt ostati pri izdelovanju omejenih serij, ker se le tako ohranja nadzor nad kakovostjo, originalnostjo in lokalno ročno izdelavo.
Prispevek je bil objavljen v reviji Jana, 28. novembra 2017.
Spremljajte naše objave s prijavo na e-novice ali pa nam sledite na Facebooku, Twitterju in Pinterestu.
