Nina Medved je ustanoviteljica šole za aromaterapijo in parfumeristiko. Njeno zanimanje za aromaterapijo se je začelo z navdušenjem nad vonjem in kreacijo naravnih parfumov. Pravi, da je izdelava parfumov nepopisno doživetje, kot tudi velik izziv, zato bo letošnje poletje izkoristila za izobraževanje na svetovno znani šoli za parfumeriste ISIPCA v Parizu.
Kdaj ste spoznali, da je v vonjavah nekaj magičnega?
Moji prvi spomini iz otroštva so spomini na vonj. Odraščala sem na vasi. Že kot petletna deklica sem rada zahajala v gozd in se sklanjala k tlom, da bi vsrkala vonj mahu. Najbolj me je razveselil vonj cvetočega pomladno-poletnega travnika pred našim blokom. Nabirala sem cvetove, jih mečkala in namakala v vodi – to so bile moje prve ‘parfumske’ vodice.
Študirali ste germanistiko in novinarstvo, po študiju pa vas je potegnilo v aromaterapijo in sicer v New Yorku, zakaj tam?
Takoj po diplomi sem se preselila v New York, kjer sem z nekaj premori živela dobrih deset let. V New Yorku sem se prvič srečala z aromaterapijo; nekega dne so me na poti iz šole omamne dišave zvabile v trgovino Enfleurage, najbolj znano newyorško trgovino z eteričnimi olji. Tam sem se kasneje tudi zaposlila in življenje v zelo hektičnem mestu je v družbi vrtnice, nerolija in ostalih dišav postalo veliko manj stresno. Spoznala sem, da so eterična olja več kot zgolj prijetne dišave, zato me že od vsega začetka zanima, kako vonj deluje na psiho.
Kje se se potem šolali za aromaterapevtko?
Med bivanjem v New Yorku sem se udeležila vseh izobraževanj, ki so bili razpisani na to temo. Ob vrnitvi v Slovenijo sem se vpisala na zagrebško šolo Aromavita, nato pa sem znanje izpopolnjevala in nadgrajevala preko dopisnih tečajev, seminarjev, festivalov in konferenc po vsej Evropi. Moja aroma knjižnica obsega preko sto knjig s področja aromaterapije, kozmetike, parfumeristike in fitoterapije. Ne mine dan, da ne bi preštudirala kakšnega poglavja.
Parfum izrazito deluje na čustva.
Kaj vas je pritegnilo pri izdelovanju naravnih dišav?
Pri naravnih parfumih me navdušuje njihovo delovanje na človekovo subtilno telo, na čustva in podzavest. Ko si moje tečajnice izdelajo svoj parfum, mi pogosto poročajo, da ta parfum deluje nanje povsem drugače kot klasični parfumi. Namesto, da bi s parfumom skušale narediti vtis na okolico, jih vonj ‘popelje znotraj sebe’. Verjamem, da je botanični parfum ‘parfum prihodnosti’.
Na osnovi česa za posameznika izberete točno določene vonje in jih združite v unikaten vonj?
Parfum po meri osebnosti je dišeči portret – namesto barv slikam z vonjem. Stranki predstavim različne dišave, ki jih v končni parfum vključim glede na njegove odzive na vonj. Pri tem sem posebej pozorna na spomine, asociacije in fantazije, ki se porajajo ob posameznih vonjih. Izberem samo tista eterična olja, ki stranko pritegnejo, saj to pomeni, da resonirajo z njeno osebnostjo. Namen osebnega parfuma je, da te podpre, tako na čustvenem kot duhovnem nivoju.
Svojo blagovno znamko ste poimenovali Magnolija – zakaj?
Magnolija je čudovito in mogočno drevo z delikatnimi cvetovi. Všeč mi je njihova oblika, barva kot tudi vonj. Ime ‘magnolija’ nosim v sebi že iz časov New Yorka, ko mi je pot vsak dan prekrižala slavna pekarna Magnolia Bakery. Tortice različnih barv so bile za moj okus presladke, premamil pa me je njihov vonj, ki me je spominjal na babičine tortice.
Še vedno hrani parfume, ki jih je izdelala v New Yorku – letos bodo stari petnajst let.
V Magnoliji prodajate najrazličnejše materiale za izdelavo naravne kozmetike, vodite tudi delavnice aromaterapije in naravne kozmetike – vodite delavnice sami ali sodelujete tudi z drugimi strokovnjaki?
Rojstvo tretjega otroka je v moje tako osebno kot poslovno življenje prineslo veliko sprememb. Sprva sem vse delavnice vodila sama, sama sem urejala naročila v spletni trgovini in vse, kar sodi zraven. Med nosečnostjo sem bila prisiljena, da poiščem pomoč in določena dela prepustim drugim. To je bilo zame pravo olajšanje in našla sem čudovite sodelavce, s katerimi smo zvišali raven izobraževanj in jih tematsko nadgradili. Tudi v prihodnjem šolskem letu načrtujem sodelovanja s strokovnjaki z različnih področij in še bolj dinamično ponudbo izobraževanj.
Katere delavnice so najbolj obiskane?
Delavnica Kreme od A do Ž je pravi hit, izvajamo jo že peto leto. Je začetna delavnica, na kateri punce pridobijo dovolj znanja, da se lotijo izdelave emulzije, ki jo prilagodijo potrebam svoje kože. Čedalje več zanimanja je tudi za poglobljena izobraževanja, ki trajajo več mesecev. Zelo rada delim svoje znanje in odzivi udeležencev so zame največja nagrada in motivacija!
Pravite, da z eteričnimi vonji lahko spremenimo dojemanje sveta – kako?
Italijanski profesor Paolo Rovesti je delal s psihiatričnimi bolniki in naredil številne raziskave o uporabi eteričnih olj pri depresiji in tesnobnosti. Poročal je, da se je pacientom zdelo, kot bi jih vonj eteričnih olj ‘prestavil v drugačen, bolj sprejemljiv svet’. Ko smo sproščeni, smo bolj povezani s sabo in lažje sprejemamo odločitve.
Ali bi morali ljudje slediti trendom v svetu dišav ali raje zaupati svojemu nosu?
Verjamem, da imamo ljudje – kljub temu, da ga zanemarjamo – izjemno dober nos in da si vonje izberemo instinktivno. Resda v parfumeristični industriji vodilno vlogo igrajo trendi in marketing. Nič ni narobe s tem, da parfum nosite kot ‘oblačilo’ ali ‘modni dodatek’, vendar se morate zavedati, da parfum ni samo kos obleke, temveč ima izrazito delovanje na naša čustva. Če pri izbiri parfuma ne boste prisluhnili svojemu nosu in samemu sebi, lahko parfum na vas deluje negativno.
Kateri vonji na človeka delujejo najbolj blagodejno?
Vrtnica, neroli in sivka. Vsa ta olja vsebujejo več sto aromatičnih spojin, zato gre za večdimenzionalne vonje s širokim spektrom uporabe. Vrtnica je kraljica, sivka je mama, neroli pa je angel varuh.
In še zanimivost za konec: Prvi parfumi so bili macerati
V olivno olje ali svinjsko mast so namakali različne aromatične rastline kot so vrtnica, jasmin, lovor, rožmarin, klinčki, cimet, lupine citrusov … Da bi dobili želeni vonj, je bilo treba cvetove in zelišča večkrat zamenjati.
Fotografije: Klemen Brumec
Prispevek je bil objavljen v reviji Jana, 4. julija 2017.
Spremljajte naše objave s prijavo na e-novice ali pa nam sledite na Facebooku, Twitterju in Pinterestu.
