Nina je že kot otrok rada risala, a o tem, da je nadarjena, nikoli ni razmišljala, prav tako si ni mislila, da se bo z ilustracijami preživljala. Danes najraje riše živali, navdih pa dobi v naravi. Njene ilustracije nastajajo z vodenkami, gvaši in barvicami, včasih tudi s črnilom, najraje pa jih vidi na izdelkih iz papirja.
Kdaj ste se zavedli vaše nadarjenosti za risanje?
Se mi zdi, da sem si bolj kot to, da bi bila nadarjen umetnik, želela imeti kreativni poklic, kot je grafično oblikovanje. Tako nedosegljivo, neoprijemljivo se mi je zdelo biti ilustrator, ker te vsi opozarjajo, kako je kot umetnik težko živeti. Ampak tekom študija vizualnih komunikacij na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje sem bolj razvila veselje do risanja in manj do grafičnega oblikovanja. Naloge sem skušala reševati z ljubko ilustracijo. Po eni strani zato, ker takrat še nisem znala uporabljati računalniških programov za oblikovanje, po drugi strani pa sem morala reševati stvari po svoje. In že tekom študija so me najemali za projekte, večinoma zaradi ilustracije, po študiju pa sploh delam samo še to – ilustriram.
Kateri so vaši najljubši motivi?
Živali in naravni motivi, kot so listki in rožice. Ko rišem živali, uživam v detajlih, ker moram res paziti, kako bom kaj narisala. In takrat v resnici ne mislim na nič drugega. Pri rožicah se pa sprostim, ker je veliko ponavljajočih se elementov.
Vas za delo navdahnejo domišljijske podobe iz glave ali utrinki iz resničnega sveta?
Oboje. Zelo rada hodim na sprehode v naravo, saj imam v bližini doma Golovec, Rožnik, Pot Spominov, kjer si res lahko napolnim baterije in spočijem možgane, da začnem dobivati ideje. Vedno, ko obiščem kraje, kjer so živali, na primer turistične kmetije z srnami ali pa male kmetije z zajčki in ovcami, se mi čas ustavi – v nedogled bi jih gledala in fotografirala. Slike živali zbiram tudi na računalniku, skoraj vsak dan si kakšno shranim, saj v meni nekaj vzbudijo.
Diplomirali ste iz grafičnega oblikovanja. Se vam zdi, da digitalna ilustracija izpodriva klasično ilustracijo?
Zdi se mi, da je dovolj prostora za oba pristopa. Klasična ilustracija ima svoj šarm, ampak pri digitalni je super, ker je možnosti za nadaljnje ustvarjanje več – sploh na področju iger, aplikacij, animacije. Se mi pa ne zdi, da bi bila ena več vredna ali močnejša.
V katero smer pa se pri ustvarjanju nagibate vi?
Osebno imam raje ročni stil, ker mi je vizualno bolj blizu. Delam z vodenkami, gvaši in barvicami, včasih tudi s črnilom. Ampak rada sprejmem tudi projekte, kjer moram ilustrirati digitalno. Včasih sem zato še bolj pogumna in drzna, ker lahko stvari za nazaj popravljam, shranjujem različne verzije, kar je pri klasični ilustraciji težje.
Med risanjem in slikanjem izgubim občutek za čas.
Na kakšnih izdelkih najraje vidite lastne ilustracije?
Najraje na papirnih izdelkih, zabava me tudi, ko jih vidim kot vzorec na blagu ali kot značke. Ne zanima me toliko ilustracija kot ‘slika’, ki se jo nekam obesi, bolj me zanima, kaj bi ljudem prišlo prav, kaj bi jim polepšalo vsakdan v obliki predmetov. Omejitev zaenkrat ne vidim, ker je možnosti ogromno. Kljub vsemu pa bi se rada usmerila v papirne izdelke – zavijalne papirje, blokce, notesnike, koledarje, voščilnice, čestitke, stenske nalepke in podobne papirne predmete. Se mi zdi, da so papirni izdelki dobra kombinacija dizajna in ilustracije. V osnovi me oboje zanima in veseli.
Pred kratkim ste predstavili omejeno serijo priponk z ljubkimi živalicami – kaj vas je pripeljalo do uresničitve te ideje?
V resnici se mi je zdelo, da so priponke že nekaj časa ‘in’ v tujini. In ker sem si želela imeti svoje motive kot značke, sem poiskala možnosti na spletu. Ko sem našla proizvajalca, sem imela značke v nekaj dneh v proizvodnji. Nisem se preveč obotavljala, ker sem vedela, da to moram narediti. Sem pa tudi vse značke precej hitro razprodala, tako da že nastajajo nove, malo drugačne.
Izdali ste tudi pobarvanko za odrasle. Boste ostali samo pri eni ali lahko pričakujemo nadaljevanje?
Nadaljevanje najverjetneje bo. V spletni trgovinici še vedno prodam precej pobarvank, tako da sem razmišljala o ponatisu ali novi pobarvanki. Ker sem od lani tudi nekoliko likovno napredovala, sem se odločila, da bom narisala novo.
Se lahko preživljate izključno kot ilustratorka ali delate tudi na kakšnih drugih projektih?
Samo to počnem. Se mi zdi, da je več kot deseturni delavnik kot ilustrator preveč, da bi počela še kaj drugega. Poleg kreative je ogromno elektronskih sporočil, urejanja spletnih strani in socialnih omrežij, obveznosti z naročili iz spletne trgovine, urejanje spletne trgovine, snovanje novih izdelkov, izletov do tiskarja … Če delaš to in ti je cilj se s tem preživeti, daš vse od sebe. In dejansko ni časa ali energije, da bi poleg počela še kaj drugega, razen spanja, hranjenja, joge in druženja s prijatelji.
Kam prodate največ izdelkov?
V Ameriko gre okoli sedemdeset odstotkov, saj imam največ sledilcev na socialnih omrežjih iz Amerike, ostalo se proda po Evropi. Se mi zdi, da v Sloveniji malo ljudi ve zame, mogoče se tudi sama ne reklamiram toliko, saj se ne prijavljam na bienale ilustracije in nimam razstav. Ta trenutek mi to čisto odgovarja, ker sem dobila občutek, da so projekti tu res premalo plačani, ali pa so ljudje hoteli imeti od mene stvari brezplačno. Kar pa ne gre. Če se preživljaš kot ilustrator, imaš svoje podjetje in enake obveznosti, kot vsi drugi. In to zame ni hobi, ampak služba.
Kakšni so vaši načrti za naprej?
S prijateljico delava projekt s stenskimi nalepkami za otroške sobice z mojimi ilustracijami. Si pa želim čim več ustvarjati in skrbeti, da bodo izpod mojih rok nastajali kakovostni izdelki, ki bodo ljudem lepšali dneve.
Prispevek je bil objavljen v reviji Jana, 15. novembra 2016.
Spremljajte naše objave s prijavo na e-novice ali pa nam sledite na Facebooku, Twitterju in Pinterestu.
